Kruh

Že dolgo časa blog sameva. Kuhinja pa ne. Še vedno mi je v izziv in še vedno v kuhinji preživim veliko časa.

Tokrat sem idejo našla nekje na spletu. O gospe, ki "riše" na kruh.

Tudi sama sem želela poskusiti. Zato prilagam fotografije. Mislim, da je podvig uspel. :)

Polnjene kolerabice v karamelni posteljici in s parmezanovo srajčko

Koleraba je jesenska hrana. No, barve je že take ;)
Meni je zelo dobra v sladki karamelni omaki kot priloga.

Malo sem eksperimentirala in...tadaaaam! Nastale so polnjene kolerabice v karamelni posteljici in s parmezanovo srajčko.

Zadeva ni težka za narediti.
Poiskala sem manjše kolerabice, jih očistila, odrezala pri vrhu lepo - da bo za pokrovček. In sem jih dala kuhat v slan krop.
Tako, prvi del opravljen.
Sesekljala sem por, narezala bučo in popražila ter začinila oboje skupaj. To bo nadev. Drugi del opravljen.
Ne premehko kuhane kolerabice sem vzela iz vode, jih nadevala, pokrila s pripadajočim pokrovčkom in za lažje zapiranje uporabila lep zobotrebec.
Nadevane sem zložila v glineno posodico in vmes naložila koščke, ki so nastali pri dolbenju.
Iz masla, sladkorja, moke in vode ter soli sem pripravila karamelno omako, s katero sem zalila kolerabice v posodici, vendar ne preveč.
Za nekaj časa sem postavila v pečico in proti koncu potresla še s parmezanom.

Bilo je ooooodlično!
Primerno za vegetarijance :P

Prilagam pa tudi fotografijo za lažjo predstavo:

Pa Bog požegnej! ;)

OK!

Po dolgem času končno spet objava.

Ja, bil je čas izpitov in čas dela, tako da je blog počival. Moje kuhanje pa nikakor ne. :)
Tokrat objavljam lanskoletni zapis v prilogi časopisa Nedelo: Odprta kuhinja (iz dne 28. julij 2013).

Ko gledam nazaj, kaj smo kuhali takrat, vidim, da domišljija res ne počiva, saj smo si izmislili že veliko novih receptov glede na sestavine, ki so ob določenem času na voljo.

Recepti so primerni prav za ta čas, ko na njivi že najdemo prvo domačo zelenjavo. :)
Da o borovnicah in slastnem borovničevem štrudlju ne govorim. :P

Zame zmagovalni pa so "ta mali" štrukeljci v juhi! ;)

Pa Bog požegnej! ;)

Domišljija nikoli ne počiva! :P

Res je, da je moja naloga večinoma skuhati gobovo juho, narediti slastne zrezke v omaki, ...
Vendar bi lahko rekla, da je moje pravo področje ustvarjanja v kuhinji večinoma zelenjava.

Mesojedi ljudje pač nismo tako zahtevni kot so zelenjavojedi :D (malo heca pač mora biti).

Ko slišim, da bodo spet vegetarijanci na obisku, se mi dodatno vklopi domišljija. Zelenjavo, ki jo imam na voljo, si predstavljam v najrazličnejših možnih oblikah, okusih, kombinacijah, ...
Nikoli mi ob tem ni dolgčas. In vedno imam veliko idej. Ljudem je namreč všeč, če dobijo na krožnik kaj novega, še nikoli videnega, nekaj, kar je nastalo spontano, brez recepta, in česar verjetno nikoli več ne bodo jedli. Enkratnost, neponovljivost. Domišljija ima res neverjetno moč.
Sploh se ne spominjam več vseh preizkušenih uspešnih in manj uspešnih domišljijskih receptov. :)

Nekaj pa se jih vendarle spominjam. Malce bom opisala, v kakšno smer moja domišljija ponavadi zagre! ;)

Vsi poznamo skutne štruklje. Kaj pa, ko ti skute zmanjka? Takrat so na vrsti bučni štruklji. Naribana bučka, malce popra in soli. To je to. Pa še barva je noro dobra!

Druga jed jesti brstični ohrovt. Navadno se ga skuha v osoljeni vodi. Včasih ga še polijem s prepraženimi drobtinicami. Tokrat pa je bil na vrsti brstični ohrovt v zdrobovem testu - torej zdrobovi cmoki s presenečenjem - ohrovtom.

Njam njam.
Ker je ostalo kar nekaj že olupljenih luštnih čebulic....so bile na jedilniku tudi čebulice :D
Sicer to ni bila ravno najbolj vegetarijanska jed, ker je bilo vmes tudi malo mesa. Čebulice sem zavrela, jih prepolovila, izdolbla, da sem dobila skledice in notri dala mleto meso. Pokrila sem s tistim koščkom čebule, ki sem ga prej izdolbla. Polila sem še s smetano in jed je romala v pečico. :P

Idej še ni zmanjkalo, ostala je še paprika. In veliko beljaka (bil je ravno pustni dan, cvrli so se krofi in beljak je ostajal). Hm. Torej: pomaščen pekač za mafine, miks paprike in beljaka + začimbe. Nujno sol in poper, čili, česen po okusu. In še kaj, če imate željo.
Super lepa barvna kombinacija.

Pa cvetača. Bolj natančno: cvetačni polpeti ali kakor koli to že imenujemo. Brez moke. Zavrela sem cvetačo. Zavrela sem tudi ovsene kosmiče (in to z nekaj vode, v kateri se je prej kuhala cvetača). Zaradi barve sem dodala še nekaj naribanega korenčka (kar pa ni nujno; zelenjava naj bo po vašem okusu).
Zmešala sem na manjše koščke narezano cvetačo, odcejene nabrekle kosmiče in jajce. V ponvi sem segrela maslo in z žlico oblikovala primerne kupčke - opekla sem z obeh strani.
"Simpl k pasulj!"

Če vam kdaj ostajajo palačinke, si lahko naredite nadev iz blitve. Pripravite jo kot špinačo: dodajte jo na prepražene drobtinice, solite, poprajte,malce sladke smetane in to je to. Po okusu še čili. Odstavite in dodajte še malce skute, lahko sirnega namaza ali pa kisle smetane. Karkoli.
Palačinko prerežite na polovico in iz polkroga oblikujte kornet. Vanj nadevajte vaš nadev.
Zelo lepo pride, če uporabite rdečo in zeleno blitvo - dva različna namaza, dve različni barvi. Prava paša za oči!


 In še in še je domišljije polna skleda!

Bogpožegnej!

Palačinka

Popoldne, po vseh opravljenih obveznostih, sem bila že pošteno lačna. Nekaj slanega bi!
Odprem hladilnik...

Ja, danes bom jedla zelenjavno-mesno palačinko!

Zmešala sem maso za palačinke. Na kockice sem narezala meso (že pripravljene zrezke v omaki) in jih dodala masi. Prav tako sem dodala nariban korenček iz juhe ter še žlico domače vegete.
Za bolj rahlo palačinko sem dodala še za noževo konico sode bikarbone.

V vročo ponev sem dodala par kapljic olja in vlila vso maso vanjo.

Ogromna zelenjavno-mesna palačinka!
Poleg pa skodelica domačega šipkovega in metinega čaja.
In dobra glasba. ( http://www.youtube.com/watch?v=JN5pBzYMgl0 )

Bogžegnaj!

Grahova juhca

Prijeten dan s prijetno družbo. Zato je moralo biti tudi kosilo prijetno.

Ideja?

Grahova juhca. Palačinke. Ocvrte banane.

Za grahovo juho dam v segreto posodo maslo in ko se stopi, še grah. Malce ga pražim in ko se pregreje, ga za žlico ali dve dam stran, v drugo posodico. V lonec z ostalim grahom posujem malce moke (žličko ali dve), premešam in zalijem z malce vode. S paličnim mešalnikom zmiksam grah. Potem zalijem do želene količine in dodam še grah, ki sem ga prej dala na stran. Tako je juha bolj "zanimiva", ker vsebuje tudi cel grah. Na zmernem ognju mešam. Dodam žličko domače vegete, solim in popram.
Če imam sladko smetano, dodam žlico ali dve. Ko nekaj časa vre, je juhca gotova.
Poleg se zelo zelo priležejo zlate kroglice.

O palačinkah ne gra zgubljat besed.

Za ocvrte banane ne potrebujemo nič posebnega. Maso za palačinke - s to razliko, da naredimo maso gostejšo (da se bolj oprime banan), in pa banane. Banane olupimo in narežemo na manjše koščke, približno centimeter in pol debele kolobarje. Pomakamo jih v gosto testo in jih ocvremo v vrelem olju. Cvremo do zlato rumene barve.
Polagamo jih na krožnik in po njih polijemo še med. Poleg paše tudi čokoladni namaz. :P
Na isti način lahko pripravimo tudi ocvrta jabolka. Ko so ocvrta, po njih posujemo sladkor v prahu.

Pa bogžegnaj!

Njam omaka

Človek včasih potrebuje le domišljijo....in že je tu okusna hrana, pripravljena iz (nekaterim morda) nenavadnih sestavin.

Ena zanimivejših tem so omake. Vsestransko uporabne. Iz milijon različnih sestavin.
Pogledaš v hladilnik, kaj imaš in puuuufff! tu je omaka :)

Zadnjič sem pripravila omako iz jušne zelenjave. Neverjetno. Uporabila sem vso (že kuhano) zelenjavo iz goveje juhe. Peteršilj, zelena, korenje, čebula, česen, koleraba, drobnjak.
Vse skupaj sem dala v lonček. V približno pol decilitra hladne juhe sem zamešala žličko moke (brez grudic) in prilila zelenjavi. Vse sem zmiksala s paličnim mešalnikom.
Postavila sem na štedilnik in zavrela. Malce sem popoprala (sem ljubiteljica popra) in posolila (po okusu, ker je bilo že prej vse malce slano).
Ko je omakca zavrela, sem dodala malce sladke smetane in premešala.

Tadaaam!
In omakca je bila nared.
Uporabila sem jo kot omako za makarone. In za to, da sem prelila pečenko.


Včeraj pa sem si naredila sirovo omako.
Na maslu sem porumenila žličko moke, dodala sem nariban sir (omaka ima boljši okus, če je več različnih vrst sira), premešala, počakala, da se malce raztopi in nato zalila z mrzlim mlekom (predno se iz sira  naredi trda kepa). Dodala sem žličko domače vegete, popoprala in posolila. Ob stalnem mešanju sem dodala še sladko smetano. Ko omaka zavre, je nared.
Paše k vsem testeninam.
Meni so najbolj všeč domači njoki s sirovo omako. Z veliko sirove omake. :P

Bogžegnaj! ;)